POVZROČITEV � KODE

Podlage za odgovornost

Subjektivna odgovornost:
Kdor povzroci drugemu skodo, jo je dolzan povrniti, ce ne dokaze, da je skoda nastala brez njegove krivde.

Objektivna odgovornost:
Za skodo od stvari ali dejavnosti, iz katerih izvira vecja skodna nevarnost za okolico, se odgovarja ne glede na krivdo.

� koda

� koda je zmanjsanje premozenja (navadna skoda), preprecitev povecanja premozenja (izgubljeni dobicek), pa tudi povzrocitev telesnih ali dusevnih bolecin ali strahu drugemu ter okrnitev ugleda pravne osebe (nepremozenjska skoda).

Krivda je podana, kadar oskodovalec povzroci skodo namenoma ali iz malomarnosti.

Neodgovorne osebe 136. clen

(1) Kdor zaradi motnje v dusevnem razvoju, tezave v dusevnem zdravju ali zaradi kaksnega drugega vzroka ni zmozen razsojati, ne odgovarja za skodo, ki jo povzroci drugemu.

(2) Kdor povzroci drugemu skodo v stanju prehodne nerazsodnosti, je zanjo odgovoren, razen ce dokaze, da ni po svoji krivdi prisel v taksno stanje.

(3) Če je nekdo prisel v taksno stanje po tuji krivdi, odgovarja za skodo tisti, ki ga je v tako stanje spravil.

Odgovornost mladoletnika 137. clen

(1) Mladoletnik do dopolnjenega sedmega leta ne odgovarja za skodo, ki jo povzroci.

(2) Mladoletnik od dopolnjenega sedmega do dopolnjenega stirinajstega leta ne odgovarja za skodo, razen ce se dokaze, da je bil pri povzrocitvi skode zmozen razsojati.

(3) Mladoletnik z dopolnjenimi stirinajstimi leti odgovarja po splosnih pravilih o odgovornosti za skodo.

Silobran, stiska, odvrnitev skode od drugega 138. clen

(1) Kdor v silobranu povzroci skodo napadalcu, je ni dolzan povrniti, razen pri prekoracitvi silobrana.

(2) Če nekdo povzroci skodo v stiski, lahko oskodovanec zahteva odskodnino od tistega, ki je odgovoren za nastanek skodne nevarnosti, ali od tistih, od katerih je bila skoda odvrnjena, vendar od slednjih ne vec, kot znasa korist, ki so jo imeli od tega.

(3) Komur nastane skoda pri tem, ko odvraca od drugega skodno nevarnost, ima pravico zahtevati od njega povrnitev tiste skode, kateri se je smotrno izpostavil.

Dovoljena samopomoc 139. clen

(1) Kdor pri dovoljeni samopomoci povzroci skodo tistemu, ki je povzrocil potrebo po samopomoci, je ni dolzan povrniti.

(2) Z dovoljeno samopomocjo je misljena pravica vsakogar, da odvrne krsitev pravice, ko grozi neposredna nevarnost, ce je taksna zascita nujna in ce nacin odvracanja krsitev ustreza okoliscinam, v katerih nastaja nevarnost.

Privolitev oskodovanca 140. clen

(1) Kdor v svojo skodo dovoli drugemu, da ta nekaj stori, ne more zahtevati od njega povrnitve skode, ki mu jo je s tem povzrocil.

(2) Nicna je izjava, s katero je oskodovanec privolil, da mu nekdo stori skodo z dejanjem, ki je po zakonu prepovedano.

ODGOVORNOST ZA DRUGEGA

Osebe z motnjo v dusevnem razvoju in s tezavami v dusevnem zdravju 141. clen

(1) Za skodo, ki jo povzroci oseba, ki zaradi motnje v dusevnem razvoju, tezav v dusevnem zdravju ali zaradi kaksnih drugih vzrokov ni zmozna razsojati, odgovarja tisti, ki jo je po zakonu ali po odlocbi pristojnega organa ali po pogodbi dolzan nadzorovati.

(2) Odgovornosti pa je lahko prost, ce dokaze, da je opravljal dolzno nadzorstvo ali da bi bila skoda nastala tudi pri skrbnem nadzorstvu.

Odgovornost starsev 142. clen

(1) Starsi odgovarjajo za skodo, ki jo povzroci drugemu njihov otrok do dopolnjenega sedmega leta, ne glede na svojo krivdo.

(2) Odgovornosti so prosti, ce so podani razlogi za izkljucitev odgovornosti po pravilih o odgovornosti ne glede na krivdo.

(3) Starsi ne odgovarjajo, ce je skoda nastala medtem, ko je bil otrok zaupan drugemu, in ce je ta zanjo odgovoren.

(4) Starsi odgovarjajo za skodo, katero povzroci drugemu njihov mladoletni otrok, ki je dopolnil sedem let, razen ce dokazejo, da je skoda nastala brez njihove krivde.

Solidarna odgovornost 143. clen

Če odgovarja poleg starsev za skodo tudi otrok, je njihova odgovornost solidarna.

Odgovornost drugih za mladoletnika 144. clen

(1) Za skodo, ki jo drugemu povzroci mladoletnik medtem, ko je pod nadzorstvom skrbnika, sole ali druge ustanove, odgovarjajo skrbnik, sola oziroma druga ustanova, razen ce dokazejo, da so opravljali nadzorstvo z dolzno skrbnostjo, ali da bi skoda nastala tudi pri skrbnem nadzorstvu.

(2) Če odgovarja za skodo tudi mladoletnik, je odgovornost solidarna.

Posebna odgovornost starsev 145. clen

(1) Če nadzorstvo nad mladoletno osebo ni dolznost starsev, temvec koga drugega, ima oskodovanec pravico zahtevati odskodnino od starsev, ce je skoda nastala zaradi slabe vzgoje mladoletnika, slabih zgledov ali grdih navad, ki so mu jih dali starsi, ali ce se tudi sicer skoda lahko pripise njihovi krivdi.

(2) Če je tisti, ki ima v tem primeru dolznost nadzorstva, oskodovancu placal odskodnino, ima pravico zahtevati od starsev, naj mu povrnejo placani znesek.

Odgovornost iz pravicnosti 146. clen

(1) Če je skodo povzrocila oseba, ki zanjo ni odgovorna, pa odskodnine ni mogoce dobiti od tistega, ki bi jo bil moral nadzorovati, lahko sodisce nalozi oskodovalcu povrnitev vse skode ali njenega dela, kadar to terja pravicnost, zlasti glede na premozenjsko stanje oskodovalca in oskodovanca.

(2) Če je skodo povzrocil za razsojanje zmozen mladoletnik, ki pa je ne more povrniti, sme sodisce, kadar to terja pravicnost, zlasti glede na premozenjsko stanje starsev in oskodovanca, naloziti starsem, da morajo v celoti ali deloma povrniti skodo, ceprav zanjo ne odgovarjajo.

ODGOVORNOST ZA DELAVCE

Odgovornost delodajalcev 147. clen

(1) Za skodo, ki jo povzroci delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, odgovarja pravna ali fizicna oseba, pri kateri je delavec delal takrat, ko je bila skoda povzrocena, razen ce dokaze, da je delavec v danih okoliscinah ravnal tako, kot je bilo treba.

(2) Oskodovanec ima pravico zahtevati povrnitev skode tudi neposredno od delavca, ce je ta skodo povzrocil namenoma.

(3) Kdor je oskodovancu povrnil skodo, ki jo je povzrocil delavec namenoma ali iz hude malomarnosti, ima pravico zahtevati od delavca povrnitev placanega zneska.

(4) Ta pravica zastara v sestih mesecih od dneva, ko je bila odskodnina placana.

(5) Dolocba prvega odstavka tega clena ne posega v pravila o odgovornosti za skodo, ki izvira od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti.

Odgovornost pravne osebe za skodo, ki jo povzroci njen organ 148. clen

(1) Pravna oseba odgovarja za skodo, ki jo njen organ povzroci tretji osebi pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svojih funkcij.

(2) Če za posamezni primer zakon ne doloca kaj drugega, ima pravna oseba pravico zahtevati povrnitev placanega zneska od tistega, ki je skodo povzrocil namenoma ali iz hude malomarnosti.

(3) Ta pravica zastara v sestih mesecih od dneva, ko je bila odskodnina placana.

ODGOVORNOST ZA � KODO OD NEVARNE STVARI
ALI NEVARNE DEJAVNOSTI

I. SPLO� NE DOLOČBE

Domneva vzrocnosti
149. clen

Za skodo, nastalo v zvezi z nevarno stvarjo oziroma nevarno dejavnostjo, se steje, da izvira iz te stvari oziroma te dejavnosti, razen ce se dokaze, da ta ni bila vzrok.

Kdo odgovarja za skodo
150. clen

Za skodo od nevarne stvari odgovarja njen imetnik, za skodo od nevarne dejavnosti pa tisti, ki se z njo ukvarja.

Protipraven odvzem nevarne stvari imetniku
151. clen

Če je bila imetniku na protipraven nacin odvzeta nevarna stvar, tedaj za skodo, ki iz nje izvira, ne odgovarja on, temvec tisti, ki mu je nevarno stvar vzel, razen ce ni imetnik za to odgovoren.

Izrocitev stvari tretjemu
152. clen

(1) Namesto imetnika stvari odgovarja, enako kot on, tisti, ki mu je imetnik zaupal stvar v uporabo, ali tisti, ki je sicer dolzan stvar nadzorovati, ni pa pri njem na delu.

(2) Vendar odgovarja poleg njega tudi imetnik stvari, ce je skoda posledica kaksne skrite napake ali skrite lastnosti stvari, na katero ga imetnik ni opozoril.

(3) V tem primeru ima odgovorna oseba, ki je oskodovancu placala odskodnino, pravico zahtevati njen celoten znesek od imetnika.

(4) Imetnik, ki je nevarno stvar zaupal osebi, ki ni bila usposobljena ali upravicena z njo ravnati, je odgovoren za skodo, ki nastane od nje.

Oprostitev odgovornosti
153. clen

(1) Imetnik je prost odgovornosti, ce dokaze, da izvira skoda iz kaksnega vzroka, ki je bil izven stvari in njegovega ucinka ni bilo mogoce pricakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti.

(2) Imetnik stvari je prost odgovornosti tudi, ce dokaze, da je skoda nastala izkljucno zaradi dejanja oskodovanca ali koga tretjega, ki ga ni mogel pricakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti.

(3) Imetnik je deloma prost odgovornosti, ce je oskodovanec prispeval k nastanku skode.

(4) Če je k nastanku skode prispeval kdo tretji, odgovarja ta zanjo oskodovancu solidarno z imetnikom stvari.

(5) Oseba, s katero si je imetnik pomagal pri rabi stvari, se ne steje za tretjega.

(1) Pri nesreci premikajocih se motornih vozil, ki je bila povzrocena po izkljucni krivdi enega imetnika, se uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti.

(2) Če je krivda obojestranska, odgovarja vsak imetnik za vso skodo, ki jima je nastala, v sorazmerju s stopnjo svoje krivde.

(3) Če ni kriv nobeden, odgovarjata imetnika po enakih delih, razen ce pravicnost ne zahteva kaj drugega.

(4) Če za skodo, ki jo utrpijo drugi v celoti ali deloma odgovarjata dva imetnika motornih vozil, je njuna odgovornost solidarna.

(1) Kdor da v promet kaksno stvar, ki jo je izdelal, ki pa pomeni zaradi kaksne napake, skodno nevarnost za osebe ali stvari, odgovarja za skodo, ki nastane zaradi take napake.

(2) Proizvajalec odgovarja tudi za nevarne lastnosti stvari, ce ni ukrenil vsega, kar je potrebno, da skodo, ki jo je mogel pricakovati, prepreci z opozorilom, varno embalazo ali kaksnim drugim ustreznim ukrepom.

POSEBNI PRIMERI ODGOVORNOSTI

Odgovornost zaradi teroristicnih dejanj, javnih demonstracij ali manifestacij
156. clen

Za skodo, nastalo s smrtjo ali telesno poskodbo kot posledico teroristicnih dejanj, ter ob javnih demonstracijah ali manifestacijah, odgovarja drzava oziroma tisti, ki bi jo po veljavnih predpisih moral prepreciti.

Odgovornost organizatorja prireditve
157. clen

Organizator shoda vecjega stevila ljudi v zaprtem prostoru ali na prostem odgovarja za skodo, nastalo s smrtjo ali telesno poskodbo, ki nastane zaradi izrednih okoliscin, ki lahko nastanejo ob takih priloznostih, kot je gibanje mnozic, splosen nered in podobno.

Odgovornost imetnika zivali
158. clen

(1) Za skodo, ki jo povzroci nevarna zival, je odgovoren njen imetnik.

(2) Za skodo, ki jo povzroci domaca zival, je odgovoren njen imetnik, razen ce dokaze, da je poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo.

Odgovornost imetnika stavbe
159. clen

Za skodo, ki nastane, ce s stavbe pade nevarno postavljena ali vrzena stvar, odgovarja imetnik stavbe, oziroma prostora, iz katerega je stvar padla.

Odgovornost za rusenje gradbe
160. clen

Za skodo, ki nastane s tem, da se porusi ali odpade del gradbe, je odgovoren imetnik gradbe, razen ce dokaze, da dogodek ni posledica pomanjkljive kakovosti gradbe in da je storil vse, da bi odvrnil nevarnost.

Odgovornost zaradi opustitve nujne pomoci
161. clen

(1) Kdor brez nevarnosti zase ne pomaga nekomu, cigar zivljenje ali zdravje je ocitno ogrozeno, odgovarja za skodo, ki iz tega nastane, ce bi jo glede na okoliscine primera moral predvideti.

(2) Če to terja pravicnost, lahko sodisce taksno osebo oprosti povrnitve skode.

Odgovornost v zvezi z obveznostjo sklenitve pogodbe
162. clen

Kdor je po zakonu dolzan skleniti kaksno pogodbo, mora povrniti skodo, ce na zahtevo zainteresirane osebe take pogodbe nemudoma ne sklene.

Odgovornost v zvezi z opravljanjem poslov splosnega pomena
163. clen

Tisti, ki opravlja komunalno ali drugo podobno dejavnost splosnega pomena, odgovarja za skodo, ce brez utemeljenega razloga neha opravljati ali neredno opravlja svoje storitve.

(1) Odgovorna oseba je dolzna vzpostaviti stanje, ki je bilo, preden je skoda nastala.

(2) Če se z vzpostavitvijo prejsnjega stanja skoda ne odpravi popolnoma, je odgovorna oseba dolzna placati za ostanek skode denarno odskodnino.

(3) Kadar vzpostavitev prejsnjega stanja ni mogoca ali kadar je sodisce mnenja, da ni nujno, da bi to storila odgovorna oseba, odloci, da mora ta izplacati oskodovancu ustrezno denarno odskodnino.

(4) Sodisce prisodi oskodovancu denarno odskodnino, ce jo ta zahteva, razen ce okoliscine danega primera opravicujejo vzpostavitev prejsnjega stanja.

Kdaj zapade odskodninska obveznost
165. clen

Odskodninska obveznost se steje za zapadlo od trenutka nastanka skode.

Odskodnina za uniceno stvar, odvzeto na nedovoljen nacin
166. clen

Če je bila stvar, ki je bila na nedovoljen nacin odvzeta imetniku, unicena zaradi visje sile, je odgovorna oseba dolzna dati zanjo denarno odskodnino.

Odskodnina v obliki denarne rente
167. clen

(1) V primeru smrti, telesne poskodbe ali okvare zdravja ima odskodnina praviloma obliko denarne rente, dosmrtne ali za dolocen cas.

(2) Denarna renta, prisojena kot odskodnina, se placuje mesecno vnaprej, ce sodisce ne doloci kaj drugega.

(3) Upnik ima pravico zahtevati potrebno zavarovanje za izplacevanje rente, razen ce to glede na okoliscine primera ne bi bilo opravicljivo.

(4) Če dolznik ne da zavarovanja, ki ga doloci sodisce, ima upnik pravico zahtevati, naj mu namesto rente izplaca enkratno vsoto; ta se odmeri glede na visino rente in verjetno trajanje upnikovega zivljenja, z odbitkom ustreznih obresti.

(5) Iz resnih razlogov lahko upnik tudi v drugih primerih zahteva, takoj ali pozneje, naj mu dolznik namesto rente izplaca enkratno vsoto.

II. OBSEG POVRNITVE PREMOŽENJSKE � KODE

Navadna skoda in izgubljeni dobicek
168. clen

(1) Oskodovanec ima pravico tako do povrnitve navadne skode kot tudi do povrnitve izgubljenega dobicka.

(2) Povracilo skode se odmerja po cenah ob izdaji sodne odlocbe, razen ce zakon ne doloca kaj drugega.

(3) Pri oceni izgubljenega dobicka se uposteva dobicek, ki bi ga bilo mogoce utemeljeno pricakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliscine, ki pa ga zaradi oskodovalcevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoce doseci.

(4) Če je bila stvar unicena ali poskodovana namenoma, lahko sodisce odmeri odskodnino glede na vrednost, ki jo je imela stvar za oskodovanca.

Popolna odskodnina
169. clen

Sodisce, ki uposteva tudi okoliscine, nastale po povzrocitvi skode, prisodi oskodovancu odskodnino v znesku, ki je potreben, da postane njegov premozenjski polozaj taksen, kakrsen bi bil, ce ne bi bilo skodljivega dejanja ali opustitve.

Zmanjsanje odskodnine
170. clen

(1) Ob upostevanju premozenjskega stanja oskodovanca lahko sodisce nalozi odgovorni osebi, da placa manjso odskodnino, kot znasa skoda, ce skoda ni bila povzrocena namenoma in tudi ne iz hude malomarnosti, odgovorna oseba pa je sibkega premozenjskega stanja in bi jo placilo popolne odskodnine spravilo v pomanjkanje.

(2) Če je oskodovalec povzrocil skodo, ko je kaj delal v oskodovancevo korist, lahko sodisce odmeri manjso odskodnino; pri tem uposteva skrbnost, ki jo kaze oskodovalec v lastnih stvareh.

Deljena odgovornost
171. clen

(1) Oskodovanec, ki je tudi sam prispeval k nastanku skode ali povzrocil, da je bila skoda vecja, kot bi bila sicer, ima pravico samo do sorazmerno zmanjsane odskodnine.

(2) Kadar ni mogoce ugotoviti, kateri del skode je posledica oskodovancevega dejanja, prisodi sodisce odskodnino ob upostevanju okoliscin primera.

(1) Kdor povzroci, da nekdo umre, mora povrniti obicajne stroske za njegov pogreb.

(2) Povrniti mora tudi stroske za njegovo zdravljenje zaradi povzrocenih poskodb in druge potrebne stroske v zvezi z zdravljenjem, ter zasluzek, izgubljen zaradi nezmoznosti za delo.

Pravica osebe, ki jo je umrli prezivljal
173. clen

(1) Oseba, ki jo je umrli prezivljal ali redno podpiral, in oseba, ki je imela po zakonu pravico zahtevati od njega prezivljanje, ima pravico do povracila skode, ki jo trpi zaradi izgubljenega prezivljanja oziroma izgubljene podpore.

(2) Ta skoda se ji vraca s placevanjem denarne rente; njen znesek se odmeri glede na vse okoliscine primera, ne more pa biti vecji od tistega, kar bi oskodovanec dobival od umrlega, ce bi bil ostal ziv.

Povrnitev skode v primeru telesne poskodbe ali prizadetega zdravja
174. clen

(1) Kdor prizadene drugemu telesno poskodbo ali prizadene njegovo zdravje, mu mora povrniti stroske v zvezi z zdravljenjem in druge potrebne stroske, ki so s tem v zvezi, ter zasluzek, izgubljen zaradi nezmoznosti za delo med zdravljenjem.

(2) Če poskodovani zaradi popolne ali delne nezmoznosti za delo izgubi zasluzek ali so njegove potrebe trajno povecane, ali pa so moznosti za njegov nadaljnji razvoj in napredovanje unicene ali zmanjsane, mu mora odgovorna oseba placevati doloceno denarno rento kot povracilo za to skodo.

Sprememba prisojene odskodnine
175. clen

Sodisce lahko na zahtevo oskodovanca za naprej poveca rento, lahko pa jo na zahtevo oskodovalca zmanjsa ali odpravi, ce se pomembneje spremenijo okoliscine, ki jih je imelo pred ocmi ob izdaji prejsnje odlocbe.

Neprenosnost pravic
176. clen

(1) Pravice do odskodnine v obliki denarne rente zaradi smrti bliznjega ali zaradi telesne poskodbe ali okvare zdravja ni mogoce prenesti na drugega.

(2) Zapadli zneski odskodnine se lahko prenesejo na drugega, ce je bil odskodninski znesek dolocen s pisnim sporazumom med strankama ali s pravnomocno sodno odlocbo.

(1) Kdor zali cast drugega ali kdor zatrjuje ali raznasa neresnicne trditve o preteklosti, znanju ali sposobnosti drugega ali o cem drugem, ceprav ve ali bi moral vedeti, da so neresnicne, in mu s tem povzroci premozenjsko skodo, jo mora povrniti.

(2) Vendar ne odgovarja za povzroceno skodo, kdor sporoci o drugem kaj neresnicnega, ne da bi vedel, da je neresnicno, ce je sam ali tisti, kateremu je to sporocil, imel pri tem resen interes.

Če gre za krsitev osebnostne pravice, lahko sodisce odredi na stroske oskodovalca objavo sodbe oziroma popravka ali odredi, da mora oskodovalec preklicati izjavo, s katero je storil krsitev, ali storiti kaj drugega, s cimer je mogoce doseci namen, ki se doseze z odskodnino.

Denarna odskodnina
179. clen

(1) Za pretrpljene telesne bolecine, za pretrpljene dusevne bolecine zaradi zmanjsanja zivljenjske aktivnosti, skazenosti, razzalitve dobrega imena in casti ali okrnitve svobode ali osebnostne pravice ali smrti bliznjega in za strah pripada oskodovancu, ce okoliscine primera, zlasti pa stopnja bolecin in strahu ter njihovo trajanje to opravicujejo, pravicna denarna odskodnina neodvisno od povracila premozenjske skode, pa tudi ce premozenjske skode ni.

(2) Visina odskodnine za nepremozenjsko skodo je odvisna od pomena prizadete dobrine in namena te odskodnine, ne sme pa podpirati tezenj, ki niso zdruzljive z njeno naravo in namenom.

Osebe, ki imajo v primeru smrti ali tezke invalidnosti
pravico do denarne odskodnine
180. clen

(1) Če nekdo umre, lahko sodisce prisodi njegovim ozjim druzinskim clanom (zakonec, otroci in starsi) pravicno denarno odskodnino za njihove dusevne bolecine.

(2) V primeru posebno tezke invalidnosti kaksne osebe lahko sodisce prisodi njenemu zakoncu, otrokom in starsem pravicno denarno odskodnino za njihove dusevne bolecine.

(3) Taksno odskodnino je mogoce prisoditi tudi bratom in sestram, ce je med njimi in umrlim oziroma poskodovanim obstajala trajnejsa zivljenjska skupnost.

(4) Odskodnino iz prvega oziroma drugega odstavka tega clena lahko prisodi sodisce tudi zunajzakonskemu partnerju, ce je obstajala med njim in umrlim oziroma poskodovancem trajnejsa zivljenjska skupnost.

Krsitev dostojanstva
181. clen

Pravico do pravicne denarne odskodnine zaradi pretrpljenih dusevnih bolecin ima oseba, ki je bila s prevaro, silo ali zlorabo kaksnega razmerja podrejenosti ali odvisnosti zapeljana h kaznivemu spolnemu obcevanju ali drugemu spolnemu dejanju, kot tudi oseba, proti kateri je bilo storjeno kaksno drugo kaznivo dejanje zoper dostojanstvo osebnosti ali moralo.

Povrnitev bodoce skode
182. clen

Sodisce prisodi na zahtevo oskodovanca odskodnino tudi za bodoco nepremozenjsko skodo, ce je po obicajnem teku stvari gotovo, da bo skoda trajala tudi v bodocnosti.

Denarna odskodnina pravni osebi
183. clen

Za okrnitev ugleda ali dobrega imena, prisodi sodisce pravni osebi pravicno denarno odskodnino neodvisno od povracila premozenjske skode, pa tudi ce premozenjske skode ni, ce spozna, da okoliscine primera to opravicujejo.

Dedovanje in odstop terjatve za povrnitev nepremozenjske skode
184. clen

(1) Terjatev za povrnitev nepremozenjske skode preide na dedice samo, ce je bila priznana s pravnomocno odlocbo ali pisnim sporazumom.

(2) Pod enakimi pogoji je lahko ta terjatev predmet odstopa, pobota in izvrsbe.

Deljena odgovornost in zmanjsanje odskodnine
185. clen

Dolocbe o deljeni odgovornosti in zmanjsanju odskodnine, ki veljajo za premozenjsko skodo, se smiselno uporabljajo tudi za nepremozenjsko skodo.

(1) Za skodo, ki jo je povzrocilo vec oseb skupaj, odgovarjajo vsi udelezenci solidarno.

(2) Napeljevalec in pomagac ter tisti, ki je pomagal, da se odgovorne osebe ne bi odkrile, odgovarjajo solidarno z njimi.

(3) Solidarno odgovarjajo za povzroceno skodo tudi tisti, ki so jo povzrocili, delali pa neodvisno drug od drugega, ce ni mogoce ugotoviti njihovih delezev pri povzroceni skodi.

(4) Kadar ni dvoma, da je skodo povzrocila neka izmed dveh ali vec dolocenih oseb, ki so na neki nacin med seboj povezane, ni pa mogoce ugotoviti, katera od njih jo je povzrocila, odgovarjajo te osebe solidarno.

Solidarna odgovornost narocitelja in izvajalca del
187. clen

Narocitelj in izvajalec del na nepremicnini odgovarjata solidarno tretjemu za skodo, ki sta mu jo povzrocila v zvezi z izvajanjem teh del.

Regres placnika
188. clen

(1) Solidarni dolznik, ki placa vec, kot pa znasa njegov delez v skodi, lahko zahteva od vsakega drugega dolznika, da mu povrne tisto, kar je placal zanj.

(2) Koliko znasa delez vsakega posameznega dolznika, doloci sodisce glede na tezo njegove krivde in tezo posledic, ki so sledile iz njegovega delovanja.

(3) Če ni mogoce ugotoviti delezev dolznikov, pade na vsakega enak delez, razen ce zahteva pravicnost v danem primeru drugacno odlocitev.

Po zastaranju pravice zahtevati odskodnino lahko oskodovanec po pravilih, ki veljajo v primeru neupravicene pridobitve, od odgovorne osebe zahteva naj mu odstopi tisto, kar je dobila z dejanjem, s katerim je bila povzrocena skoda.

www.odskodnine.info © 2005-06